I am sorry I did not manage to convert the letters c, C, z and Z with an accent on their top into HTML-format. That is why I used these letters without accent instead.

Sestavine

• kultura Kombuche (ferment)
• 70-100g rafiniranega belega sladkorja na liter vode
• 2 cajni zlicki crnega ali zelenega caja na liter vode

Posode in pripomocki:

• ena 2-4 litrska posoda za kuhanje
• ena 2-4 litrska steklena ali porcelanasta posoda
• gumica
• lanena ali bombazna krpa oziroma papirna brisaca
• steklenice

Postopek za pripravo Kombuche

1. - Skuhajte caj kot obicajno. Na liter sveze prekuhane vode dodajte 2 zvrhani cajni zlicki crnega ali zelenega caja. Lahko uporabite tudi caj v vreckah. Cajni listi se naj namakajo 15 minut.

Zeleni caj raste na isti rastlini kot crn, le da ni fermentiran. Japonski zdravniki so ugotovili, da zeleni caj preprecuje rast rakastih celic. Za Kombucha napitek priporocamo zeleni caj. Ce ne zelite uporabiti zelenega ali crnega caja, lahko uporabite tudi zelišcne caje.

2. - Prefiltrirajte cajne liste skozi sito oziroma odstranite vrecko s cajem iz vode.

3. - Dodajte 70-100 gramov sladkorja na liter caja, preden se ohladi. Pomešajte caj, tako da se bo sladkor popolnoma raztopil. 1 zlica sladkorja tehta priblizno 20 gramov.

4. - Ohladite caj na 20° - 25° stopinj Celzija (da bo mlacen). Ce boste kulturo dali v prevroc caj, bo umrla.

5. - Ko se caj ohladi na sobno temperaturo, ga vlijte bodisi v stekleno, porcelanasto, lakirano glineno ali pa posodo iz nerjavecega jekla. Najbolj se obnese steklena posoda.

Kovinskih posod, ki niso iz nerjavecega jekla, ne uporabljajte, ker lahko nastajajoce kisline reagirajo s kovino. Uporabite lahko tudi posodo iz visokostopenjskega sinteticnega materiala, npr. polietilen ali polipropilen. Izogibajte se uporabi posod iz polivinilklorida (PVC) ali polistirena.

6. - Ce prvic pripravljate Kombucha napitek, dodajte caju tekocino, ki ste jo dobili skupaj s kulturo. Za vse naslednje priprave novih kultur prihranite dovolj Kombucha napitka, da bo predstavljal 10% potrebne zacetne tekocine.

7. - Dajte zivo Kombucha kulturo v caj.

8. - Pokrijte posodo z lineno ali bombazno krpo oziroma s papirno brisaco. S tem boste preprecili dostop do napitka sadnim muham, prahu, rastlinskim sporam in drugim onesnazevalcem. Pritrdite krpo na posodo z gumico ali vrvico. Krpa mora biti dovolj porozna, da lahko skoznjo krozi zrak, saj mora kultura dihati.

9. - Fermentacijski proces naj traja 8-12 dni, odvisno od temperature sobe. Višja ko je sobna temperatura, hitreje poteka fermentacija. Obdobje 8-12 dni je podano zgolj za orientacijo. Kombucha kultura potrebuje topel in miren prostor - nikar je ne premikajte. Temperatura caja, v kateri kultura zori, naj bo stalno med 20° in 30° C (idealna temperatura je med 23° in 27° C). Svetloba za proces fermentacije ni potrebna. Ne izpostavljajte posode neposredno na sonce.

Med fermentacijo kvas razgradi sladkor in ga spremeni v plin (CO2) ter druge organske kisline in sestavine. Kombinacija teh procesov daje Kombucha napitku njegov znacilni okus.

Napitek je sprva sladek, nato pa postopoma postaja bolj kisel. Ce imate raje slajši napitek, prej zaustavite proces fermentacije, ce pa vam bolj prija suh ali rahlo kisel okus, naj fermentacija traja dlje.

10. - Ko caj dobi zeleno stopnjo sladkosti oziroma kislosti (odvisno od vašega okusa), odstranite kulturo iz posode s cistimi rokami. Sperite kulturo s hladno ali mlacno vodo. Vlijte nov caj v posodo in takoj dodajte kulturo. Pazite na ze prej opisano pravilno temperaturo caja.

Dobljeni napitek vlijte v steklenice in jih napolnite do zacetka vratu. Prihranite priblizno 10% dobljenega napitka za izdelavo nove kulture. Steklenice dobro zamašite. Napitka pred vlivanjem v steklenice ni potrebno prefiltrirati.

11. - Pred pitjem hranite napolnjene in zaprte steklenice vsaj 5 dni.

Kvas bo še naprej deloval in nastali plini ne morejo uhajati iz dobro zaprte steklenice. Slej ko prej kvas preneha delovati. Napitek lahko hranite v steklenicah tudi vec mesecev, najbolje na hladnem mestu.

12. - Napitek je rahlo penec in ima prijeten, rahlo kiselkast in osvezujoc okus. Normalno ga pijemo trikrat dnevno - 1 deci na tešce pred zajtrkom, 1 deci po kosilu in zadnji kozarec malo pred spanjem.

13. - Ko pricnete nov fermentacijski proces, ne pozabite dodati novemu caju vsaj 10% tekocine, ki je ze dozorela.

Pomembna opozorila

Kombucha kultura v celoti pokrije površino caja. Odebeljena kultura je sestavljena iz posameznih plasti, ki jih zlahka odstranimo ter uporabimo za pripravo vec napitkov hkrati. Ce se kultura potopi na dno posode, bo na vrhu pricela rasti nova.

Na ta nacin se kultura sama regenerira, dokler ne postane temno rjava. Ko postane umazane, temno rjave barve, jo zavrzite in nadomestite z mlajšo kulturo, ki ste jo vzgojili.

Dajte nove Kombuche vasim prijateljem.

Znova in znova ne sprašujejo isto: "Zakaj potrebujemo toliko sladkorja? In zakaj mora caj stati 15 minut, ce je ponavadi dovolj le 5 minut?". O tem vec kasneje, zaenkrat pa le toliko:
Raztopina mora hraniti mikroorganizme v Kombucha kulturi in ne nas, zato jo moramo pripraviti temu ustrezno, saj mikroorganizmi potrebujejo sladkor za svojo aktivacijo.

Cajna raztopina sluzi kot izvor dušika in pospešuje rast mikroorganizmov. Da bi cim vec dušika prišlo v koncni napitek, je potrebno daljše namakanje cajnih listicev. Ruska raziskovalka Danielova (1959) je iz istega razloga pustila caj celo vreti 3-5 minut.

Source:
Kombucha - zdrav napitek in naravno zdravilo iz daljnjega Vzhoda
By Günther W. Frank
ISBN 3-85068-337-0
Zaloznik W. Ennsthaler, A-4402 Steyr, Austria, 1995.
E-pošta buero@ennsthaler.at
See the  index of the book
and also where to buy the book.

       Return to English Mainpage

  Return to multilingual Mainpage

Günther W. Frank frank@kombu.de

© Copyright Günther W. Frank 1997, 1998

URL of this page: http://www.kombu.de/slovenia.htm (The Kombucha Journal)